< Vprašanje o Svetem pismu iz knjige Obadja

V: Zakaj je v knjigi Obadija napisana cela knjiga o sodbi nad narodom Edom?

O: Tukaj je en možen razlog, ki ga sestavlja osem delov.

1. Edomci so se dosledno odločali, da bodo sovražniki Božjega ljudstva.

2. Ko so bili Edomci sovražni do svojih izraelskih bratov v 4. Mojzesovi knjigi 20:14–21, so dobili še eno priložnost zaradi svojega tesnega odnosa.

3. Ko je padel Jeruzalem, so aktivno lovili Izraelce in jih izročali Babiloncem, kot navajajo verzi 11–13 ter Amos 1,11–12.

4. Med posebnimi grehi Edoma sta navedena ponos (verzi 3–4) in nasilje nad Izraelci.

5. Res je, da Edomci niso bili tako slabi kot Kanaanci in da niso bili tako škodljivi za Izraelce kot Asirci in Babilonci.

6. Kljub temu so poznali pravega Boga, in večje možnosti za spoznavanje prinašajo tudi večjo odgovornost.

7. Edomci so nam zgled, da ne smemo biti ponosni ali se veseliti uničenja pobožnih ljudi.

8. Edomci so primer tega, kako Bog sodi narod kot celoto.

V: Ali je bila knjiga Obadija le izraz judovskega nacionalizma?

O: Ne. Za skoraj vsako vrsto pisanja si lahko izmislimo vse vrste človeških motivov. Obadija se predstavlja kot Božje sporočilo o zaščiti Izraela in sodbi nad Edomom, in ni nobenega dokaza, da bi bilo drugače.

V: Katere so glavne točke knjige Obadija?

O: Knjigo Obadija lahko beremo na treh različnih ravneh.

1. Na prvi pogled bi lahko mislili, da gre le za prerokbo o uničenju Edoma.

2. Na globlji ravni pa je to opozorilo vsem pred ponosom in veseljem ob padcu pobožnih ljudi.

3. Na še globlji ravni lahko raziskujemo pojem skupinskih grehov nekega ljudstva, kako se ti prenašajo skozi kulturo in ohranjeno zgodovino ter kako jih Bog kaznuje.

V: Kakšen je splošni pregled knjige Obadja?

O: Tukaj je splošna struktura.

1–9 Ezavov ponos in prihajajoče uničenje

10–16 Zakaj bo Ezav kaznovan

17–21 Jakobova vloga pri kaznovanju Ezava

V: Kdaj je bila napisana knjiga Obadija (Obad 1)?

A: O datumu nastanka knjige Obadija imamo le malo namigov.

Obstajajo tri glavne teorije:

1. V času kralja Jehorama (848–841 pr. n. št.)

2. V času kralja Ahaza (731–715 pr. n. št.)

3. Kmalu po padcu Jeruzalema, okoli leta 585 pr. n. št.

V: Ali je v Obad 1 govora o istem Obadiju, ki je v 1 Kr 18,3–4 skril 100 prerokov?

O: Jožef Flavij (Zgodovina Judov, knjiga 8, poglavje 13,1–7) in Talmud, Sanhedrin 39b, sta to napačno domnevala. Če pa se Obadija 11 nanaša na babilonski osvajanje Jeruzalema, je Obadija iz 1. Kraljev 18,3–4 živel skoraj 300 let prej. Skratka, zunaj Svetega pisma nimamo nobenega zapisa o tem Obadiju.

V: Kako je bil v Obad 1 med narode poslan odposlanec, da bi se spopadel z Edomom?

O: To bi bil duh, ki je narode spodbudil k boju. V tem primeru ni natančno navedeno, ali so to storili Božji angeli, ki so dobili takšen ukaz, ali pa demoni, ki jim je Bog to dovolil. Podobna situacija pa je opisana v Razodetju 16:12–14, kjer so iz ust zmaja, zveri in lažnega preroka prišli trije zli duhovi, podobni žabam, da bi spodbudili kralje sveta k boju.

V: Zakaj bi bil Edom v Obad 3 tako ponosen?

O: Močni, bogati in lepi nimajo monopola nad grehom ponosa. Edomci so bili ponosni na svoje (na videz) neprepustne gorske utrdbe. Imeti dobre utrdbe ni slabo, toda ko se zanašaš nanje in se odvrneš od Boga, je to slabo. Vendar pa je Edom storil še več kot le to. Ko je padel Jeruzalem, so sami napadli nemočne Izraelce (Obadja 10–11). Včasih ljudje menijo, da pravila spodobnosti in prijaznosti zanje ne veljajo več, ko so ponosni in mislijo, da se lahko zanašajo na lastno obrambo.

V: Kaj nas Obad 5 uči o kazni?

O: Obstajajo različne stopnje Božje kazni. Včasih, kot v Hagaju 1, gre zgolj za manjšo finančno blaginjo, kot bi jo sicer naravno imeli. Drugič pa je lahko podobno kot pri tatovih, ki so vzeli vse, kar so hoteli. Vendar pa gre tukaj za tretjo, strožjo vrsto, pri kateri, kot pri kobilici v Joelu 1, ne bo ostalo ničesar. A medtem ko je bila kuga kobilic huda na zelo omejenem območju, bi to uničenje prizadelo ves Edom. Zgodovinsko gledano v Jezusovem času v Edomu ni bilo več nobenih Edomitov. Deželo so prevzeli nabatejski Arabci. Prvotni Edomiti so se preselili na zahod v južno Judovo in so se imenovali Idumejci.

V: Kdo so bili v Obad 8–9 modreci iz Edoma?

O: Edom je bil znan po svojih modrih možih. Eden izmed njih je bil očitno Elifaz iz Temana, ki je omenjen v Jobu 2,11.

V: Ali je bilo v Obad 20 navedeno lažno preroštvo, saj se Izraelci nikoli niso vrnili?

O: Ne. Izgnanci, ki so se vrnili in so jih imenovali Judje, so dejansko zavzeli deželo. Čeprav je res, da je bila večina vrnjenih izgnancev iz Jude, Ezra 2,3–63, Nehemija 7,6–63 in Nehemija 11 kažejo, da so se vrnili tudi ljudje iz drugih rodov. Če je bila v Nehemija 11:7–9 izbrana skupina Benjamincev, da bi živela v Jeruzalemu, so morali obstajati Benjaminci, izmed katerih je bilo mogoče izbirati.

V: Kateri so nekateri najstarejši rokopisi iz knjige Obadja, ki so se ohranili do danes?

O: Med Mrtvomorskimi zvitki (4Q82/4QXIIg) se nahaja en izvod verzov iz knjige Obadija, en izvod pa je bil najden v Wadi Murabba’at (MurXII).

Krščanski rokopisi Svetega pisma, iz okoli leta 350 n. št., vsebujejo Staro zavezo, vključno z Obadijem. Dva od teh sta Vaticanus (325–350 n. št.) in Alexandrinus (okoli 450 n. št.), kjer so bile knjige dvanajstih manjših prerokov uvrščene pred Izaija. Obadij je v celoti prisoten tako v Vaticanusu kot v Alexandrinusu.

Tudi Sinaiticus (340–350 n. št.) vsebuje celotno knjigo Obadija. Začne se na isti strani, kjer se konča Joel. Konča se na isti strani, kjer se začne Jona.

Noben od prednicejskih pisateljev se ni skliceval na majhno knjigo Obadija.

Melit iz Sardisa (170–177/180 n. št.) (posredno) omenja »Staro zavezo« in navaja knjige. Dvanajstih manjših prerokov ne navaja posamično, ampak jih imenuje »Dvanajstero«. Fragment 4 iz Knjige izvlečkov, zvezek 8, str. 759.

Po Niceji (325 n. št.):

Atanazij iz Aleksandrije (367 n. št.) (posredno, ker omenja dvanajst prerokov): »V Stari zavezi je torej skupaj dvaindvajset knjig; … nato preroki, pri čemer se dvanajst šteje kot ena knjiga…« Atanazijevo velikonočno pismo 39, poglavje 4, str. 552.

Jeronim (373–420 n. št.) obravnava knjige Stare zaveze. Posebej obravnava Genezo, Izhod, Levitikus, Številke, Deuteronomij, Pentatevh, Joba, Jezusa, sina Nave [Jozue], Sodnike, Rut, Samuela, Kralje (2 knjigi), dvanajst prerokov, Ozeja, Joela, Amosa, Obadija, Jona, Mika, Nahum, Habakuk, Sofonija, Hagaj, Zaharija, Malaki, Izaija, Jeremija, Ezekiel, Daniel, Estera, Ezra, Nehemija. Pismo 53, poglavji 7–8, str. 99–101.

V: Katere so v knjigi Obadija nekatere razlike v prevodu med hebrejskim izvirnikom in grško Septuaginto?

O: Knjiga Obadija ima v hebrejskem masoretskem besedilu 21 verzov in približno 272 besed. Grški prevod knjige Obadija v Septuaginti ima približno 460 besed v grščini. Tukaj je nekaj prevajalskih razlik, pri čemer je prva v hebrejščini, druga pa v grščini.

Obad 1 »poslan je bil glasnik« proti »poslal je sporočilo«

Obad 1 »med narodi« proti »k narodom«

Obad 2 »zaničevan« proti »osramočen«

Obad 3 »vas je zavedel« proti »vas je razveselil«

Obad 6 »skrite stvari se iščejo« proti »skrite stvari so bile odkrite«

Obad 7 »Vsi možje tvoje zaveze so te odpravili na mejo. Moški, ki so bili z vami v miru, so vas zavedli in prevladali nad vami. Vaš kruh postavljajo kot past pod vas; v njem ni razuma.« proti »Poslali so vas na vaše obale: vsi možje vaše zaveze so se vam uprli; vaši zavezniki so prevladali nad vami, pod vas so nastavili pasti: nimajo razuma.«

Obad 8 »Ali ne bom tisti dan« v primerjavi z »Tisti dan«

Obad 9 »mogočni« proti »bojevnikom«

Obad 9 »z pokolom« proti »z gore Ezava«

Obad 10 »iz« proti »zaradi«

Obad 12 »razširil si usta« (idiom za hvalisanje) proti »se hvalil«

Obad 16 »neprestano pijejo« proti »pijejo vino«

Obad 16 »bodo pili in pogoltnili« proti »bodo pili in se spustili«

Obad 17 »Tisti pa, ki so ušli, bodo na gori Sion, in ta bo sveta.« proti »Na gori Sion pa bo rešitev in tam bo svetišče«

Obad 17 »bodo imeli svoje posestvo« v primerjavi z »bodo vzeli za dediščino tiste, ki so jih vzeli za dediščino«.

Obad 18 »slama« proti »strnišče«

Obad 18 »ni preživelega« proti »ne bo ostalo nobenega žitnega polja«

Obad 19 »in bodo posedovali Efraimova polja in Samarijska polja; Benjamin pa bo [posedoval] Gilead.« v primerjavi z »in bodo podedovali Efraimovo goro in Samarijsko ravnino ter Benjamina in deželo Galaad.«

Obad 20 »izgnanci te vojske« proti »suženjstvo«

Obad 20 »izgnanci« proti »ujetniki«

Obad 20 »Sefarad« v primerjavi z »Efrata« (Efrata je bilo zgodnje ime za Betlehem v Judeji po 1. Mojzesovi knjigi 35:19; 48:7.)

Obad 21 »Osvoboditelji/Rešitelji« proti »Tisti, ki pobegnejo«

Obad 21 »sodnik« proti »maščevanje«

Hebrejski prevod je vzet iz Jay P. Greenove »Literal Translation«. Prevod iz Septuaginte je iz prevoda Sir Lancelota C.L. Brentona »The Septuagint: Greek and English«.

Če ni drugače navedeno, so citati iz Svetega pisma vzeti iz Svetega pisma, Berean Standard Bible (BSB), ki je v javni domeni: https://berean.bible