< Vprašanje o Svetem pismu iz knjige Hozeja

V: Kakšen je pregled knjige Hozeja?

O: Tukaj je splošna struktura knjige Hozeja 1–3

1–3 Hozejeva družina kot alegorija

-1–2:1 Izraelova nezvestoba

--1:3–9 Bog bo brez milosti razpršil tiste, ki niso njegovo ljudstvo

--1:10–2:1 Bog bo usmiljeno zbral tiste, ki so njegovo ljudstvo

-2:2–13 Božja graja in sodba

-2:14–3:5 Bog jo bo privabil nazaj in se ji usmilil

--2:14–2:23 Bog privabi Izraelce nazaj

--3 Hozeja odkupi svojo ženo iz suženjstva

Za poglavja 4–14 komentatorji delijo knjigo Hozeja na dva različna načina: 1 graja in več graj.

1 graja: Tukaj je vzorčni pregled

4:1–6:3 Izraelova nezvestoba

6:3–10:15 Božja graja in sodba

11–13 Božje usmiljenje

– 14 Vrnitev k Bogu, ki je poln usmiljenja

Glavna pomanjkljivost tega pristopa je, da imate odlomke o Božjem usmiljenju v 5:15–6:3, 11:8–11, in o Božji sodbi v 11:12–13:16.

3 Očitki: Tukaj je pregled tega.

1–3 Hozejeva družina kot alegorija

1:2–9 Obtožbe in kazni

1:10–21 Gospod bo ponovno združil svoje ljudstvo

2:2–13 Obtožbe in kazni

2:14–3:5 Odrešitev Gospoda in Hozeje

4–6:3 Obtožba, da niso priznali Boga

4:1–5:14 Obtožbe in sodbe

4 – Proti ljudstvu

5:1–5:14 – Proti duhovnikom

5:15–6:3 Vrnite se in Bog nas bo ozdravil

6:4–11:11 Obtožba kršitve Božje zaveze

6:4–11:7 Obtožbe in sodbe

11:8–11:11 Božje usmiljeno odrešenje

11:12–14:9 Obtožba nezvestobe Gospodu

11:12–13:16 Obtožbe in sodbe

14 Pokajajte se in Bog vas bo sprejel

V: Kaj je glavna točka knjige Hozeja?

O: Namesto da bi se osredotočal na Božjo modrost, kot to počnejo Pregovori in druge knjige, ali na Božjo sodbo, kot to počnejo Obadja, Nahum in druge knjige, se Hozej osredotoča na močna čustva Boga. Bog ima gorečo strast, ki sovraži greh, a še bolj ljubi izgubljene. Bog si je zelo prizadeval in je tudi Hozeju naložil, naj si zelo prizadeva, da bi Izraelu ponazoril trenutno stanje njihovega zaveznega odnosa z Njim.

V: Katere so nekatere značilne lastnosti knjige Hozeja?

O: Hozejeva knjiga je edina knjiga o severnem preroku, ki je govoril severnemu ljudstvu. Nekatera značilna imena za Boga, ki jih Hozej uporablja, so »Najvišji«, »Sveti«, poleg tega se sklicuje na njihovo zgodovino in omenja zlata teleta. Seveda ne bi pričakovali, da bi preroki južnega kraljestva izrazito omenjali zlata teleta.

V: Zakaj so v knjigi Hozeja številke nekaterih verzov za eno večje?

O: V masoretskem besedilu so številke verzov na nekaterih mestih za eno večje kot v Septuaginti. Različno oštevilčenje verzov pa ne vpliva na pomen.

V: Kdaj je bila napisana knjiga Hozeja (Hozeja 1,1)?

O: Napisana je bila okoli leta 760 do 720 pr. n. št. Kralj Jeroboam, omenjen v knjigi Hozeja, nam je znan kot Jeroboam II., o katerem govori 2. Kralji 14,23–29. Jeroboam I., prvi kralj razdeljenega severnega kraljestva, je v Betelu in Danu izdelal zlate teleta, da bi jih ljudstvo častilo namesto da bi hodilo v Jeruzalem.

V: Zakaj so v Oz 1,1 omenjeni štirje judovski kralji, izraelski kralj pa le eden?

O: Hozeja tega ne pojasni. Morda je to storil zato, da bi poudaril legitimnost judovskih kraljev v primerjavi z izraelskimi kralji. Z drugimi besedami, Hozeja ni hotel podeliti naziva kralja uzurpatorjem prestola severnega kraljestva.

V: Zakaj je v Oz 1,1–2 Bog ukazal Hozeji, naj si vzame takšno ženo, saj Lev 21,5,13–14 pravi, da duhovniki tega ne smejo storiti?

O: Prvič, Sveto pismo nikjer ne omenja, da bi bil Hozeja duhovnik. Bog je imel poseben namen, da je Hozeji naročil to storiti. Hozejeva žena naj bi bila živa alegorija Izraelove nezvestobe do svojega Boga. Z drugimi besedami, da bi Izraelu ponazoril, kaj se dogaja.

V: Ali je bila Gomer v Oz 1,1–2 takšna ženska že pred poroko z Hozejo ali šele po njej?

O: Najprej, kaj ni odgovor, nato pa odgovor.

Ni odgovor: Predsodki različnih ljudi so jih pripeljali do prepričanja, da je šlo le za sanje ali da je bila Gomer v resnici pravična in da je šlo le za alegorijo. Vendar Sveto pismo ne podpira teh domišljijskih dodatkov.

Odgovor: V Hozeju 1,2 je bil Hozeja zapovedan, naj se poroči z nevernico. Po eni strani bi to lahko bilo preroško glede tega, kar bo začela početi kasneje. Po drugi strani pa je morda bila razuzdana ženska že pred poroko.

V: Ali v Hozej 1,2–3 Bog naroča Hozeju, naj prešuštvuje? (To je trdil neki musliman.)

O: Ne, Bog ni nikoli rekel Hozeji, naj prešuštvuje, in Hozeja ni prešuštvoval. Hozeja se je poročil z neko žensko, ki je bila nekoč prostitutka in se je kasneje vrnila k prostituciji.

V: Ali bi morali današnji krščanski moški v Oz 1,2 kdaj vzeti za ženo prostitutko?

O: Ne, ker naj bi se verniki poročali le z verniki. Poleg tega si zamislite, kakšen duhovni vpliv bi imela žena na moža in otroke.

Vendar pa se vernik lahko poroči z nekom, ki je bil nekoč nemoralen, a se je pokesal in prišel h Kristusu. Pri tem pa se zavedajte številnih spolno prenosljivih bolezni, ki jih lahko ima ta partner. Med boleznimi, o katerih je treba vedeti, so klamidija, gonoreja, sifilis, genitalne bradavice, herpes, papilomavirus in AIDS.

V: Zakaj so v Oz 1,4.6.9 Ozejevi otroci dobili tako čudna imena?

O: Čeprav so nekateri avtohtoni afriški otroci zaradi verskih praznoverij dobili čudna in negativna imena, kot je na primer »bolezen«, Hozeja tega ni storil niti zaradi kulture niti zaradi osebnih preferenc.

Bog je Hozeju naročil, naj svojim otrokom da ta čudna imena kot znamenje za Izraelce. Nekdo bi lahko mislil, da je bil Bog »nepravičen«, ker je Hozejo prisilil, da to stori. Bog ni nepravičen, vendar v tem življenju ravna neenakopravno, in Bog ima pravico, da ravna tako. Bog je izraelsko ljudstvo cenil bolj kot Hosejevo družinsko življenje. Hosea ni nasprotoval temu, da ga je Bog na ta poseben način uporabil, in Bog bo na koncu vse naredil pravično in enakopravno.

V: Kaj vemo o dolini Jezreel iz Oz 1,4?

O: Jezreel se nanaša tako na zelo rodovitno dolino kot na mesto na robu doline. Beseda Jezreel pomeni »razpršeno ali posejano od Boga«. Lahko pa se nanaša na blagoslov, ki ga je posejal Bog, ali na prekletstvo, ki ga je posejal Bog.

Nabot je bil pravičen mož, njegov vinograd pa je bil v Jezreelu, kot piše v 1. knjigi kraljev 21. Močna in zlobna kraljica Jezabel ter šibki in zlobni kralj Ahab sta Nabota lažno obtožila, da bi si lahko prisvojila najboljši vinograd. Kasneje je Jehu v Jezreelu ubil Jorama, Ahabovega sina.

Danes obstajajo časi preizkušnje ali »doline Jezreela« za posameznike (tako vernike kot nevernike) in za cerkev. Odvisno od izida preizkušnje se lahko odprejo nova področja službe, namena in blagoslovov – ali pa tudi ne.

V: Zakaj naj bi v Oz 1,4 kri Jezreela padla na Jehuovo hišo, saj je Jehu sledil Bogu?

O: Bog je prek preroka naročil Jehu, naj postane kralj Izraela, kar je storil v 2. knjigi kraljev 9. Vendar mu Bog ni naročil, naj ubije Ahazija (2. Kronika 22,7–9), niti sorodnikov Ahazija iz 2. Kraljev 10,12–14; prav tako mu Bog ni naročil, naj ravna hinavsko, tako da se pretvarja, da služi Baalu (2. Kraljev 10,18–19), in jih nato vse ubije.

Jehu je bil žal selektiven v svojem nasprotovanju malikovanju. Ni se odvrnil od zlatih telet v Betelu in Danu, kot je zapisano v 2. knjigi kraljev 10,28–31. Poleg tega slika in napis na asirskem črnem obelisku (841 pr. n. št.) prikazujeta Jehuja, kako se klanja Šalmaneserju III. Čeprav je bil Jehu nedosleden v sledenju Bogu, je bil dosleden v delovanju v lastnem interesu.

Zanimivo je razmisliti, da bi Bog vse to vedel že pred izbiro Jehuja, a je bil Jehu očitno še vedno boljši od Jezabele in Ahab.

V: Kakšen je v Oz 1,8–9 pomen imena tretjega otroka?

O: Tri imena otrok pomenijo »Bog bo razpršil«, »brez usmiljenja« in »ni moj narod«. Eden od razlogov za tretje ime je morda bil, da Ozeja ni bil prepričan, ali je bil ta otrok dejansko njegov ali ne.

V: Zakaj je Hozeja v Oz 2,1–7 tukaj prosil svojo ženo?

O: Odgovor je nakazan v Hozej 3,1–3; Hozej je prosil svojo ženo, naj ga ne zapusti in se ne vrne k prostituciji.

Ne poznamo vseh razlogov, zakaj se je hotela vrniti k temu grešnemu načinu življenja. Morda zaradi užitka. Morda zato, ker je menila, da ji Hozeja vsak dan ni bil dovolj zanimiv. Morda je menila, da prerok ne zasluži veliko denarja, zato si ni mogla privoščiti razkošja, ki si ga je želela. Morda je šlo za kombinacijo vsega zgoraj navedenega. A na koncu ni bila zadovoljna s tem, kje je bila. Vedno obstajajo druga mesta, kjer se trava zdi bolj zelena. Kot je rekla Erma Bombeck: »Trava je vedno bolj zelena nad greznico.«

V: Ali je bila Gomer v Oz 2,2.5–13 nezaslužna?

O: Tehnično gledano Gomer ni bila nezaslužna. Ravno nasprotno, bila je zelo zaslužna – za Hozejevo ločitev in prezir. Odvrgla je svojo čast kot žena in jo zamenjala za sramoto. Mnogi ljudje so zavrnili Boga in niso le nezaslužni, ampak si zaslužijo Božjo kazen. Toda tako kot je Hozej sprejel Gomer, ko se je vrnila, tudi Bog sprejme upornike, ki se pokesajo in pridejo k Njemu.

V: Kakšen je v Oz 2,3f–5 odnos med žejo, pridelkom in ljubimci?

O: Baal je bil domnevno bog groma in dežja, s tem pa tudi rodovitnih pridelkov, rodovitnih živali in ljudi. Bog jim je dal te stvari, a so se zatekli k Baalu. Boga je razjezilo, da so srebro in zlato, ki sta jim bila dana zaradi Božjega blagostanja, darovali Baalu. Zato jim je Bog nameraval te stvari odvzeti.

V: Kaj so bili v Oz 2,13 »dnevi Baalim«?

O: To ni bil noben poseben praznik. »Baalim« je namreč množinska oblika imena »Baal« in se nanaša na praznične dni, ko so Izraelci častili malikovalne Baale iz kanaanskih, feničanskih in ugaritskih religij.

V: Kakšen je v Oz 2,15 pomen vrat upanja v dolini Ahor?

O: Ahor je bila dolina med Jerihom in Ai, kjer je bil Achan v Joz 7,26 kamenjan do smrti. To mesto sodbe za greh naj bi postalo vrata upanja.

V: Zakaj naj bi v Oz 2,16 Boga imenovali »Iši« namesto »Baali«?

O: Beseda »Ishi« pomeni »moj mož«, »Baali« pa »moj gospodar/Gospod«. »Baal«, kar pomeni »gospodar/Gospod«, je bil pogost naziv za kanaanske idole.

V: Zakaj je v Oz 2,17 Bog hotel, da se ne spominjajo niti imena malikov?

O: Verjetno zato, da se ne bi ohranilo znanje in podrobnosti o čaščenju malikov, kar bi tako ne predstavljalo skušnjave za naslednje generacije.

Kot stranska opomba: Gideon ni bil preimenovan po maliku. Njegov novi vzdevek, Jerubaal, pomeni, da se bo Baal z njim spopadel, kar ni bilo v čast Baalu.

V: Ali naj bi kristjani danes po idolih poimenovali stvari, kot je zapisano v Oz 2,17?

O: Ne. Čeprav 1 Korinčanom 8:4 kaže, da je idol v resnici nič (le laž), stvari ne bi smeli poimenovati po idolih iz dveh razlogov.

Kar zadeva idole, ki jih ljudje še vedno častijo: to bi lahko vodilo k legitimiranju zla verske prakse.

Za vse idole: ne želimo dajati vtisa, da jemljemo malikovanje zlahka.

Če bi danes morali izmisliti novo ime za izdelek, ali bi ga poimenovali po poganskem maliku? – Upam, da ne.

V: Zakaj je v Oz 2,23 Bog pokazal usmiljenje do njih, čeprav jim ga prej ni?

O: Če bi razumeli Božje sovraštvo do greha in videli, kako daleč od Boga so bili nepravični Izraelci, bi lahko razumno (vendar napačno) domnevali, da jim Bog nikoli ne bi dal še ene priložnosti. Vendar je bila Božja ljubezen do njih tako velika, da temu ni bilo tako. Ne glede na to, kako slabi so bili, bi jim Bog še vedno odpustil in jih ponovno sprejel, če bi se pokesali in se vrnili k Njemu.

V: Kdaj se bo izpolnilo Oz 3,4?

O: Obstajata dve izpolnitvi.

1. Med izgnanstvom ni bilo templja, zato ni bilo žrtvovanja. Izraelci niso imeli ne kralja ne princa ne duhovniškega efoda. Od časa izgnanstva naprej judovski ostanek ni bil več pestren z malikovanjem, kot je bil pred izgnanstvom.

2. Od uničenja templja leta 70 n. št. Judje prav tako niso imeli žrtvovanja. Prav tako niso imeli ne kralja ne princa ne duhovniškega efoda. Na splošno tudi ne prakticirajo poganskega malikovanja.

V: Kako se bodo v Oz 3,5 vrnili k Davidu, svojemu kralju?

O: Seveda so vsi vedeli, da je David umrl že dve generaciji prej. Hozeja primerja njihovo preteklo poslušnost Davidu s prihodnjo poslušnostjo obetani Davidovi potomki, ki ga danes poznamo kot Kristusa.

V: Ali ni v Oz 3,5 nenavadno, da bi severjak omenjal kralja Davida?

O: Sploh ni nenavadno, da bi to rekel ta pobožni prerok. Res je, da so se prebivalci severa na splošno upirali jugu, toda ta severni prerok je bil poslušen Bogu in je razumel Božjo obljubo kralju Davidu v času združenega kraljestva.

V: Zakaj v Oz 4,1–3 v deželi ni bilo poznavanja Boga?

O: Tu sta dve točki.

1. Med Božjim ljudstvom ni bilo splošnega priznanja Boga.

2. Znanja o pravem Bogu je bilo malo, saj starši in leviti niso poučevali ljudstva o pravem Bogu. Dejansko so v Jeroboamovem času mnogi duhovniki in leviti zapustili severno kraljestvo in se naselili v Judovini.

V: Kaj v Oz 4,2 pomeni »kri se dotika krvi«?

O: NIV to prevaja kot »prelivanje krvi sledi prelivanju krvi«. Misel tukaj je, da je bilo toliko umorov, da je kri padala na posušeno kri prej umorjenih žrtev.

V: Zakaj v Oz 4,6.14 ljudje propadajo zaradi pomanjkanja znanja, če pa Bog sodi ljudi na podlagi tega, kar vedo (Rim 4,15; Rim 5,12; 2 Pt 2,21)?

O: Ti verzi v Pismu Rimljanom in 2. Petrovem pismu kažejo, da Bog ne obtožuje človeka za to, kar je storil v nedolžni nevednosti. Ljudje ne morejo vedeti, če niso imeli priložnosti, da bi se naučili.

Vendar pa vsaka nevednost ni nujno nedolžna. Ljudje se včasih ne učijo o Bogu, ker nočejo izkoristiti tistega, kar jim je na voljo. Obstaja namerna nevednost in obstaja apatična nevednost.

V: Kako so v Oz 4,7 lahko zamenjali svojo slavo za nekaj sramotnega?

O: Pismo Rimljanom 1,21–32 kaže, kako grešni ljudje »izmenjujejo« Boga, Njegovo resnico in Njegovo pravičnost za idole ter njihove laži in pokvarjenost.

V: Kaj v Oz 4,8 pomeni, da se nekateri »prehranjujejo z grehi ljudi«?

O: Ljudje se lahko hranijo z grehi drugih na vsaj tri načine.

Dobiček: Danes se z industrijo tobaka, alkohola in pornografije zaslužijo neverjetne vsote denarja. Da ne bi bilo nikomur to nejasno: naše telo je tempelj in kajenje je greh; ni Božja volja, da bi kdor koli škodoval lastnemu telesu, kot kaže 1 Korinčanom 3:16–17.

Legitimacija: Ko grešijo drugi, lahko ljudje poskušajo opravičiti svoje lastne grehe, tako v svojih očeh kot v očeh drugih. Menijo, da so njihovi grehi manj resni, saj vsaj niso tako hudi kot grehi drugih.

Posredno zadovoljstvo: Nekateri uživajo v klepetanju in poslušanju zgodb o podvigih drugih, in res, mnogi romantični romani, ki jih je mogoče kupiti, vsebujejo ta greh.

V: Zakaj v Oz 4,14 Bog ne bo kaznoval nemoralnih žensk?

O: Bog ne bi kaznoval nemoralnih žensk bolj kot moške, s katerimi so bile nemoralne. Vendar bodo vsi uničeni (ne le kaznovani), kot navaja zadnji del tega verza.

V: Kaj v Oz 4,16 povzroča, da so nekateri ljudje trmasti in trmasti bolj kot drugi?

O: Obstajajo trije medsebojno prekrivajoči se razlogi, zakaj so trdno navezani na napačno stvar.

a) Ob spremembi svojih prepričanj bi se počutili res slabo; morda bi spoznali, da je bilo vse, kar so storili do zdaj, popolnoma narobe.

b) Popolnoma verjamejo laži in dokler ne spoznajo, da je to laž, ne morejo videti, kako bi nova ideja lahko bila resnična.

c) Ne glede na dejstva so se odločili, da bodo verjeli v nekaj drugega. Včasih gre le za notranjo odločitev, včasih pa vedo, da bi jih lahko zapustila družina ali da bi jih lahko preganjali ali ubili, če bi spremenili mnenje. Zato (nelogično) mora biti nova ideja napačna. Farizeji niso mogli verjeti v Jezusa, ker so videli, da bi lahko izgubili svoj ugled. Vsakdo, ki je verjel v Jezusa, bi lahko bil izključen iz sinagoge. Torej je bilo že v Jezusovem času za mnoge težko verjeti v Jezusa.

V: V Oz 4,18, v čem je nemoralnost Izraelcev podobna kisli pijači?

O: Pijača je običajno prijetnega okusa, osvežujoča in zdrava. Kisla ali pokvarjena pijača je neprijetna, še bolj si zaželiš dobre pijače in je nezdrava, saj te še dolgo po tem, ko jo popiješ, boli želodec.

V: Zakaj bodo v Oz 5,6 nekateri iskali Boga, a ga ne bodo našli?

O: Jeremija 29,13 obljublja, da bodo tisti, ki iščejo Boga, našli Njega, vendar le, če ga iščejo z vsem srcem. Jezus je v Mateju 7,8 učil, da bodo vsi, ki iskreno iščejo, da bi služili Bogu, našli Boga. Vendar so ti ljudje iskali Boga zaradi zaščite, niso pa iskreno želeli služiti Bogu. Imajo hinavski ritualizem, vendar nimajo pristne zvestobe zavezi. Sosednji verzi, Ozej 5,4–5,7, navajajo njihove težave.

Hozej 5,4 – Njihova dejanja, ki so še vedno v njihovih srcih (tj. niso se pokesali), jim ne dopuščajo, da bi se vrnili k Bogu. Danes se nekateri ljudje ne želijo približati Bogu, ker vedo, da bi morali prenehati z nečim.

Hozej 5,5 – Pri iskanju Boga so arogantni. Poleg grobe arogance se bodo mnogi drugi k Bogu približali le po svojih pogojih, ne pa po Božjih.

Ozej 5:7 – So nezvesti Bogu. Čeprav praznujejo verske praznike iz Svetega pisma, je Božje ljudstvo sklepalo zakonske zveze, ki so bile v nasprotju z Božjim zakonom, in imelo otroke, ki niso poznali Boga.

V: Kdo je kralj Jareb v Oz 5,13 in Oz 10,6?

O: Hebrejski izraz melek Jareb bi lahko bil lastno ime ali pa »veliki kralj«, kar izhaja iz samoglasniških znakov v masoretskem besedilu. Mogoče je, da je bil Jareb izraelski vzdevek za enega od asirskih kraljev. Jareb je povezan s hebrejsko besedo za »boriti se«. Zato bi lahko pomenil »bojeviti kralj« ali »vojni kralj«.

V: Kaj v Oz 6,1 loči površno in začasno kesanje od pristnega in trajnega?

O: Tudi najbolj zagrizen zločinec v zaporu se pokesa – se pravi, pokesa se, ker so ga ujeli. Čeprav se pri vseh vrstah kesanja morda obžalujejo pretekle posledice in se boji prihodnjih, se površno kesanje ustavi pri tem.

Pravo kesanje je iskreno občutje: »Želim si, da bi se lahko vrnil v preteklost in tega ne bi storil«. To pomeni, da po možnosti popravimo škodo; na primer, če si nekaj ukradel in se potem kesal, to vrneš, morda z nekaj dodatnega. To je obljuba samemu sebi, da tega nikoli več ne boš storil. Vključuje željo, da ne bi le popravil dejanj, ampak da bi se spremenil, tako da ne boš več takšen človek. Nazadnje gre za to, da si odpustiš, da ta greh za vedno pustiš za sabo in greš naprej.

V času cerkve od Niceje do Efeza je živel nekdanji nemoralni človek, ki je postal kristjan. Srečal je prostitutko, ki jo je nekoč obiskoval, in jo prezrl. Ona mu je sledila, ga poklicala po imenu in rekla: »Še vedno sem ista.« On je odgovoril: »Da, ampak jaz nisem več isti.«

Spomni se Gospodove milosti.

V: Kako v Oz 6,1 spodbujate druge, naj se vrnejo k Bogu?

O: Čeprav jih lahko k sebi privabi le Bog in se morajo oni – ne vi – odločiti, da bodo sledili Bogu, obstaja nasvet, ki ga lahko daste, da jih spodbudite k vrnitvi k Bogu. Eden od načinov (vendar ne edini), kako razvrstiti tisto, kar lahko rečete, je po preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Preteklost: Pomagajte jim, da se spomnijo, kako je bilo, preden so stopili na to grešno pot. Brez občutka krivde, depresije in stresa. Spomnite se, kako ste se počutili sami s seboj.

Sedanjost: V nekem trenutku jih lahko vprašate, kako jim gre. Kaj mislijo, da Bog vidi, ko gleda njihova dejanja? Ker Bog, angeli, demoni in morda tudi ljudje v nebesih lahko (javno) vidijo, kaj počnete, ali ste prepričani, da želite početi te stvari?

Prihodnost: Kako boste na koncu stali pred Bogom in pojasnili svoja dejanja ter razloge zanje? Ali se boste sramovali pred Jezusom?

V: Kakšen je v Oz 6,2 pomen dveh in treh dni?

O: Obstajata dva pogleda in oba sta lahko resnična.

Kratek gnev in kmalu prihajajoče preporod: Mislili so, da bo Božji gnev trajal le kratek čas.

Navedba Jezusovega križanja in vstajenja: Morda je šlo tudi za to, da bi jim vtisnili v spomin koncept, ki ga bodo doživele prihodnje generacije.

V: Zakaj je v Oz 6,3 pomembno priznati Gospoda?

O: Najprej poglejmo, zakaj je bilo to morda pomembno zanje, nato pa, zakaj nekateri verniki neradi priznajo Gospoda, in na koncu še druge razloge, zakaj je to pomembno.

Za uporniške Izraelce je bilo pomembno, da prekinejo svojo zvestobo čaščenju Bala. Arheologi, ki so izvajali izkopavanja v obdobju razdeljenega kraljestva, niso našli preveč artefaktov, ki bi kazali na čaščenje Pravega Boga; našli so namreč številne predmete, ki kažejo na pogansko čaščenje. Dejansko je bila situacija na neki točki tako slaba, da je Elija v 1. Kraljih 19:14 mislil, da je edini, ki še čašči Boga. Vendar se je motil; Bog mu je v 1. knjigi kraljev 19,18 povedal, da je bilo 7.000 takih, ki niso pokleknili pred Baalom. Vendar pa 7.000 še vedno ni veliko v primerjavi s prebivalstvom Izraela, ki je štelo od enega do enega in pol milijona.

Drugi razlog je, da so Izraelci morda mislili, da so tako uporni, da jih Bog ne bo več sprejel. Priznanje Boga je prinašalo upanje, da bo On zanje, kot nakazuje Hozej 6,3b.

Nekateri verniki se neradi priznajo Bogu, ker ne želijo, da bi jih označili za kristjane. Ta oznaka bi lahko pomenila odkrito preganjanje, kot je izguba zaposlitvene priložnosti ali morebitna izguba prijateljev. A biti kristjan v mnogih pogledih zahteva pogum. Zahteva tudi ljubezen, celo takrat, ko boli. Odločiti se moraš, ali ti je prijateljstvo pomembnejše od osebe ali pa imaš raje osebo, da ji poveš o Kristusu.

Drugi razlog je, da nekateri meseni kristjani morda poskušajo »sedeti na ograji«. Morda želijo, da jih imajo za ljudi, ki radi hodijo na zabave in so moralno razuzdani, če se pojavi priložnost za greh, hkrati pa želijo še vedno delovati dobro v očeh drugih, zato se ne želijo zavezati. Vendar se morajo odločiti, ali resnično želijo živeti življenje, ki časti Boga, ali ne. Obstaja veliko lažnih kristjanov, ki se ne odločijo, in se slepijo z mislijo, da bodo šli v nebesa.

Drugi verniki imajo povsem drugačen razlog. Včasih verniki ne želijo, da bi jih poznali kot kristjane, ker vedo, da so v mnogih pogledih daleč od popolnosti, in ne želijo omadeževati Kristusovega imena ali da bi jih imeli za hinavce. Zato želijo svojo vero skrivati, »dokler se ne izboljšajo«. Po eni strani nihče od nas nikoli ne bo popoln, po drugi strani pa je lahko dejstvo, da tisti, ki vas opazujejo, vedo, da ste kristjan, sekundarni motiv za vztrajanje pri moralnem življenju.

Pomembno je priznati Kristusa, saj moramo biti sol in luč svetu, kot piše v Mateju 5,13–16, da bi drugi videli tvoja dobra dela in slavili Očeta v nebesih. Sijati moramo kot zvezde v vesolju, ko drugim ponujamo besedo življenja, kot piše v Pismo Filipljanom 2,14–16. Nazadnje pa 2. pismo Timoteju 2,12 pravi, da bomo, če vztrajamo, vladali s Kristusom, če pa se Kristusa odrečemo, se bo tudi on odrekel nam. Glej tudi Matej 5,32–33.

V: Kako je bila v Oz 6,4 njihova zvestoba/dobrota podobna jutranji megli ali rosi?

O: Ta pesniški izraz je bil zelo primeren. Čeprav je megla zjutraj lahko gosta, pod vročino sonca ne traja dolgo.

V: Kako so v Oz 6,5 preroki razdelili Izraelce na dva dela?

O: Božje besede, izrečene skozi njih, so obsodile Izraelce. Bog je hotel, da Izraelci vedo, zakaj so kaznovani, preden jih je kaznoval, in preroki so jim to povedali.

V: Ali je bil v Oz 6,6 Hozeja proti Mojzesovim žrtvovanjem?

O: Ne. Vse žrtvovanja na svetu ne pomagajo, če srce človeka ni usmerjeno v službo Bogu. Poslušnost in spoštovanje do Boga sta najpomembnejša, žgalne žrtve pa so bile mišljene kot sekundarni, zunanji znaki notranjega priznavanja Boga.

V: Zakaj v Oz 7,6 piše »njihovi pekarji«?

O: Hebrejski masoretski tekst pravi: »njihov pek«, medtem ko Septuaginta pravi »Efraim«. »Njihovi pekarji« ima več smisla, saj je bil pekov ogenj tako vroč, da je lahko pekar celo noč spal, ne da bi moral podžigati ogenj, in se ni bal, da bi ugasnil.

V: Kakšen je bil v Oz 7,7 greh, da so požrli vse svoje sodnike in kralje?

O: Pri tem gre za dva vidika.

Posamezni kralji: Severno kraljestvo so zaznamovali umori in upori. V naslednjem vprašanju si oglejte nekatere kralje, ki so bili ubiti.

Splošni pogled na avtoriteto: Številna umora kraljev sta bila simptom njihovega splošnega pomanjkanja spoštovanja do avtoritete. Ljudje, ki ne spoštujejo zunanje avtoritete, pogosto ne spoštujejo niti svoje vesti niti moralne avtoritete.

V: Kakšen je v Oz 7,8 pomen prispodobe o pogači?

O: Bili so »dvostranski«. Kljub temu, da je torta v povprečju v redu, je tista, ki je na eni strani opečena, na drugi pa surova, primerna le za odmetavanje. Ljudstvo se je pomešalo z malikovalci. Kot je dejal H. A. Ironside: če v kletko z vrabci daš kanarčka, da bi jih naučil peti, bodo vrabci le še naprej čivkali in preglasili kanarčka.

V: Kaj je v Oz 7,16 tako slabega pri pokvarjenem loku?

O: Luki so bili eno od najpomembnejših orožij tistega časa. Vojaki brez lokov ali orožja ne gredo v boj. Če pa imajo loke, na katere mislijo, da se lahko zanesajo, gredo v boj, ti loki pa ne delujejo, je to veliko, veliko hujše, kot če sploh ne bi imeli loka.

V: Kako v Oz 8,2 ljudje trdijo, da poznajo Boga, če ga v resnici ne poznajo?

O: Trdili so, da verujejo v Boga, a je šlo le za pretvezo. Ne bi mogli govoriti o zvestobi Bogu, če bi hkrati častili tudi idole. V Hozeji 8,5 je v hebrejščini zapisano: »Gospod je zavrnil tvojega teleta«, v Septuaginti pa: »Odvrzi svojega teleta«. Drugi pomen je: »tvoj telet smrdi«. Seveda bi morali, če bi zavrnili svojega teleta, zavrniti tudi svojo versko dediščino, ki sega nazaj do Jeroboama I. v 1. kraljev 12,28.

V: Kaj je bilo v Oz 8,4 narobe s tem, da so postavili kralje, ki jih ni postavil Bog?

O: Pri odgovoru je treba upoštevati dve točki.

1. Prvotno razdelitev na severno in južno kraljestvo je Bog (nerad) odobril v 1. Kraljih 11:11–13, 11:29–39, 12:22–24.

2. Nasledstvo kraljev v severnem kraljestvu je zaznamovalo prelivanje krvi.

a. Baša je postal kralj tako, da je ubil Nadaba in celotno Jeroboamovo družino (1. Kraljev 15:27–29).

b. Zimri je postal kralj, ko je ubil Elaha (1. Kraljev 16,9–10)

c. Zimri se je zažgal, preden ga je Omri lahko ubil (1. Kralji 16:16–18).

d. Omrijevi privrženci so ubili Tibnija, da bi postali kralji (1. Kralji 16,21–22).

e. Joram in Jezabel (2. Kralji 9,22–24,30). Bog pa je to vstajo odobril.

f. V Judovini je Atalija ubila vso kraljevo družino razen Joasa (2. Kraljev 11,1–2).

g. V Izraelu je Šalum umoril kralja Zaharija (2. Kraljeva 15,10).

h. Menahem je ubil Šaluma (2. Kralji 15:13–14).

i. Pekah je umoril Pekahija (2. Kralji 15:23, 25).

V: Kako so v Oz 8,7 sejali veter in poželi vihar?

O: Ko poseješ greh, lahko požanješ posledice. Seveda lahko te posledice vključujejo še več grehov. Sčasoma lahko posledice postanejo večje od prvotnega greha. Poleg tega, ko zelo močan veter piha čez zrelo žitno polje, lahko odpihne dobro žito na vrhu, pri čemer ostane vse ostalo, kar je zdaj brez vrednosti.

V: Kaj je v Oz 8,8 lončena posoda, ki ne prinaša veselja?

O: Nekateri lonci so umetniški, v nekaterih pa se hrani dragocena mirra ali začimbe. Vendar so nekateri lonci služili kot stranišča, kar je nečastna raba. Tukaj pa bi to lahko pomenilo, da so bili nekateri lonci izdelani z napako ali tako slabo, da jih ni bilo mogoče uporabiti za ničesar. Nekateri ljudje so s tem, da so šli po svoji poti, prišli do točke, ko niso več uporabni za ničesar.

V: Zakaj bi se v Oz 8,13 in Oz 9,3 vrnili v Egipt?

A: Bog ne pravi, da si želi, da bi se vrnili v Egipt. Namesto tega Bog napoveduje, da bodo tako neposlušni, da bodo zapustili deželo in se vrnili v Egipt. O tem lahko preberete v Jeremija 41:46–44:30. Čeprav v Egiptu niso bili nikoli več fizično ujetniki, so se »v svojih srcih vračali v Egipt« tako zaradi pomoči kot zaradi čaščenja malikov. Bog lahko osvobodi ljudi iz suženjstva, vendar se ti lahko odločijo, da se obrnejo in ponovno vrnejo v suženjstvo.

V: Ali so bili verski voditelji, omenjeni v Oz 9,7–17, slabi?

O: Ne. To so bili pravi preroki, ki jih je ljudstvo sprejemalo z sovraštvom. Ti verski voditelji so jih pravilno poučevali, vendar jih je ljudstvo imelo za norce.

V: Kako v Oz 10,1 prazna trta rodi sadje sama sebi?

O: To je v ostrem nasprotju s Psalmom 80, kjer je Bog zasadil Izrael kot rodovito trto. Jeremija 2:21 in Ezekiel 10:10–11 kažeta, da se bo to spremenilo. Neplodna trta daje hrano sami sebi, ne pa tudi semenom v grozdju za druge ali za vzgojo nove trte. Podobno nekateri ljudje svoje življenje usmerjajo tako, da koristi le njim samim, ne pa drugim ali v slavo Bogu. Kako ste v zadnjih petih letih poskušali dajati življenje in hrano drugim?

V: Zakaj bi Izraelci v prihodnosti v Oz 10,3 rekli, da nimajo kralja, ker niso častili Gospoda?

O: Izraelci so v 1. Samuelovi knjigi 8 prosili Samuela, naj prosi Boga za kralja. Bogu to ni bilo všeč, vendar jim je nerad dal kralja. Imeti lastnega kralja so enačili z neodvisnostjo. V Ozejevem času so Izraelci imeli kralja. Vendar od takrat, ko so Babilonci prevzeli nadzor nad Judom, Judje niso imeli več kralja vse do časa Makabejcev. Po tem kratkem obdobju niso imeli več kralja, dokler se Kristus ne bo vrnil in zavladal nad vsem. Naj nikoli ne bomo tako zadovoljni, da ne bi iskali Gospoda (glej Pregovori 30,8–9). Ali pa imejte oči usmerjene na cilj in ne sklepajte kompromisov.

V: Kdo sta v Oz 10,14 Šalman in mesto Bet-Arbel?

O: Šalman bi lahko bil Šalmaneser V. iz Asirije iz leta 727 pr. n. št., vendar se verjetneje nanaša na moabskega kralja, ki se je imenoval Salamanu. Salamanu je živel v istem času kot Hozeja in je bil omenjen na seznamu davkov Tiglat-Pileserja III.

Bet-Arbel (Hiša Arbel) bi lahko bilo mesto Arbela v Jordaniji, 18 milj (29 kilometrov) jugovzhodno od Galilejskega morja, kot navaja Euzebij. Alternativno bi lahko šlo za sodobni Arbel, 2 milj (3,2 kilometra) zahodno od Galilejskega morja (1. Makabejci 9:2)

V: Kako je v Oz 11,1 Bog poklical svojega sina iz Egipta?

O: Jakob, ki so ga preimenovali v Izrael, je odšel v Egipt in tam umrl. Čeprav so njegove kosti prenesli iz Egipta (1. Mojzesova knjiga 48:29–30; 49:29–50:14), to tukaj ni bistveno. V 430 letih se je Izrael iz človeka z dvanajstimi sinovi razvil v veliko narod z več kot milijonom ljudi. Tako kot drugje tudi tu Hozeja postavlja v nasprotje življenje človeka Izraela in življenje izraelskega naroda. Drugi primer tega nasprotja je, da so bili Hozejeva žena in otroci simboli Izraelovega odnosa z Bogom. To je bil tudi predoblik Jezusa, na katerega se ta preroštvo nanaša v Mateju 2:15.

V: Kako je v Oz 11,1–2 Bog podoben staršu, čigar otroci ne želijo imeti z njim ničesar opraviti?

O: Bog je Izraelce z mogočnimi čudeži izpeljal iz Egipta. Vendar so ti kasneje pozabili, kaj je Bog storil, in so se obrnili k drugim bogovom. Če ima kdo otroka, ki se odvrne od starša, Bog pozna vašo bolečino. Bogu se je zgodilo nekaj podobnega in razume to srce parajočo bolečino.

2. Kako nam Bog v Oz 11,4 daje nežne vrvi?

O: Podoba prikazuje lastnika vola, ki mu odveže jarem od ust, da lahko lažje je. Vrvice lahko odvežejo težave in ohranijo dobre stvari blizu nas.

V: Kakšen je pomen Adme in Zeboima v Oz 11,8?

O: Po tem, ko je bilo veliko uničenje Efraima (Severnega kraljestva) dokončano, Bog nadaljuje s tem. Adma in Zeboim sta bili dve nepomembni vasi, ki sta bili uničeni skupaj s Sodomo in Gomoro. Namesto da bi bili nepomembni in za vedno uničeni, Bog pravi, da jih ljubi in da bo ohranil tiste, ki se vrnejo k Njemu.

V: Kaj pomeni metafora o vzhodnem vetru v Oz 12,1?

O: Sirocco je bil suh, vroč puščavski veter iz vzhoda. Loviti veter je nesmiselno. A ne le, da ni prinašal dežja, ampak je tudi odpihnil semena s polj in tako uničil tudi druge stvari. Bog bo Jakoba kaznoval v skladu z njegovimi potmi, to je Jakobovimi potmi, kot piše v Hozeji 12,2. Ker so Izraelci svojo vero spremenili v nekaj brez vrednosti, se bodo brez vrednosti stvari vrnile, da jih bodo preganjale.

V: Kako je Izrael v Hozeji 12,3 zagrabil pete svojega brata?

O: Jakob, ki so ga preimenovali v Izrael, je to storil v 1. Mojzesovi knjigi 25,26. Izraelski narod izhaja iz Jakoba. Tukaj, kot tudi drugje v knjigi Hozeja, Bog postavlja ob bok življenje posameznika in življenje naroda.

V: Ali v Ozeju 12,7 hebrejska beseda pomeni »trgovec« ali »Kanaanc«?

O: Hebrejska beseda tukaj je Kena'an. Dobesedno pomeni »Kanaanc«, vendar se je uporabljala tudi kot žaljiv izraz za nepoštenega trgovca. Septuaginta je to prevedla kot »Chanaan« (Kanaan).

Vendar pa kontekst Ozeja 12 jasno govori o trgovcih, ne o Kanaancih. To kaže na nekatere izzive prevajanja. Beseda ima dobesedno en jasen pomen, pogosto pa se uporablja tudi v prenesenem pomenu, in tukaj je kontekst očitno ta preneseni pomen.

V: Kaj je v Oz 12,11 narobe z žrtvovanjem bikov v Gilgalu?

O: To je bila slovesna verska praksa, ki je bila popolnoma v nasprotju z Božjo voljo. Žrtvovanja so se smela opravljati le v Jeruzalemu, ne pa v mestu v severnem kraljestvu. Obstajajo verske prakse, ki so Bogu neugodne. Z drugimi besedami, bolje je ne storiti ničesar, kot pa izvajati te prakse. Podobno obstaja tudi škodljiva duhovnost, pri kateri je bolje, da sploh ni duhovnosti, kot pa duhovnost, usmerjena v stvari, ki niso od Boga.

V: Kaj v Oz 12,12 pomeni, da je Izrael služil za ženo?

O: Patriarh Jakob, ki so ga preimenovali v Izrael, je Lamanu služil po sedem let za vsako od svojih žena, Leah in Rachel. V knjigi Hozeja, pa tudi v drugih delih Svetega pisma, se zgodovina naroda in zgodovina posameznika pogosto prepletata.

V: Kateri so v Oz 13,1–2 primeri tega, kako nekoč mogočna država, narod ali organizacija propade in preneha obstajati?

A: Ninive je bilo eno najstarejših mest na Bližnjem vzhodu. Toda po padcu Asirskega imperija sta Ninive in Asirija propadla in se nikoli več nista dvignila. Na oblast je stopil Babilon, vendar po prevzemu oblasti s strani Perzijcev ni bil nikoli več neodvisen. V kasnejših časih je italijanska družina Colonnae dajala papeže in izbirala papeže. Vendar je papež Bonifacij VIII. leta 1298 s svojo vojsko iztrebil celotno italijansko mesto Palestrina, kjer je živela družina Colonna, potem ko je mestu zagotovil, da jih bo prizanesel, če se predajo. Če pogledamo Mongolsko cesarstvo, lahko ugotovimo, da velja: čim večji so, tem huje padejo.

V: Kaj v Oz 13,2 pomeni »poljubljanje telet«?

O: Čeprav so teleta uporabljali pri čaščenju Bala, to tukaj ni glavna točka. Hozeja je pisal v času Jeroboama, in prav Jeroboam je prvi uvedel čaščenje zlatih telet v Betelu in Danu. To je pomembno, ker so ljudje sicer čaščili idole že pred Jeroboamom, vendar je Jeroboam to čaščenje institucionaliziral; to je storil zato, da ljudje, ki so živeli v severnem kraljestvu, ne bi več hodili v Jeruzalem. O tem lahko preberete v 1. knjigi kraljev 12,25–33.

V: Kako jim je Bog v Oz 13,11 v jezi dal kralja in zakaj? Kakšen pomen ima to za nas?

O: V 1. Samuelovi knjigi 8,6–20; 12,20–21 je ljudstvo prosilo za kralja, Bog pa jim je prek Samuela povedal, da v resnici ne bi želeli kralja, ki bo vzel najboljša polja in nekatere od njihovih sinov in hčera spremenil v sužnje. Vendar so vztrajali, da želijo biti kot druge narode okoli njih, zato jim je Bog nerad dal kralja. Včasih lahko za nekaj prosimo, Bog pa reče »ne« in zapre vrata. A kljub temu lahko še vedno vztrajamo in poskušamo na silo odpreti vrata, ki jih je Bog zaprl, in Bog se morda le obrne, pogleda naš odnos in nam da, kar prosimo, kar pa nam bo na koncu prineslo žalost.

V: Ali je v Oz 13,14 jasen namig na vero v posmrtno življenje?

O: Da. Po mnenju hebrejskega učenjaka Walterja Kaiserja v knjigi Hard Sayings of the Bible, str. 325: »Prvi del tega verza ne vsebuje nobenega znaka vprašalnega stavka, zato ga razumem kot eno najlepših evangelijskih obljub v Stari zavezi.« Ista hebrejska beseda je v Ozeju 13,10 prevedena kot »kjer«. Na strani 326 pravi: »Bog jih lahko in jih bo odkupil iz moči groba. Lahko jih reši celo potem, ko je smrt storila najhujše.« Tudi Pavel v 1. pismu Korinčanom 15,55 citira Ozeja 13,14.

V: Ali se v Hozej 14,1–2 lahko nekoč mogočna država, narod ali organizacija, ki je na robu propada, kdaj vrne in ponovno oživi, in če da, kako?

O: Da, politično gledano se je to zgodilo v knjigi Sodnikov, ko se je ljudstvo vrnilo k Bogu. Še boljši primer tega je bil, ko so Babilonci uničili Judovo kraljestvo; po 70 letih so se vrnili, in malikovanje ni bilo več problem za tiste, ki so se vrnili. V poznejši zgodovini je bilo Bizantinsko cesarstvo večkrat na robu razpada zaradi notranjih sporov, a se je ponovno oživelo.

V: Kaj pomeni v Oz 14,3: »Asir nas ne bo rešil, ne bomo jahali na konjih«?

O: Tako kot drugje pri Hozeji sta tudi tu prisotni dve misli, katerih kombinacija je namerna.

Na splošno so bili Asirci že približno stoletje pred tem časom vzpenjajoča se sila. Imeli so veliko konj, toda niti vojaška moč Asirije ne bi rešila Izraela. Pravzaprav bi bila Asirija tisti sovražnik, ki bi prišel in popolnoma uničil severno kraljestvo Izrael.

Natančneje, ko so Asirci prišli v Jeruzalem, so v 2. Kraljev 18,23 ponudili naslednje: »Pridite zdaj, sklenite dogovor z mojim gospodarjem, kraljem Asirije: dal vam bom dva tisoč konj – če boste zanje našli jezdece! Kako bi lahko odgnali enega samega častnika, najmanjšega med uradniki mojega gospodarja, …« (NIV).

V: Kaj so v Oz 14,9 na kratko »Gospodove poti«, ki jih razumejo modri?

O: Nekaj točk je, da so Božje poti pravične. Bog je strog, a tudi zelo dobrotljiv. Bog na tak ali drugačen način bdi nad vsemi.

V: Kateri so v knjigi Hozeja nekateri najstarejši rokopisi, ki so se ohranili do danes?

O: Svitki iz Mrtvega morja: (okoli 1. stoletja pr. n. št.) Med svitki iz Mrtvega morja so trije izvodi knjige Hozeja, označeni kot 4Q78, 4Q79, 4Q82. Obstajata tudi dva komentarja k knjigi Hozeja, imenovana 4Q166 (=4QpHosa) in 4Q167 (=4QpHosb). (ibid. str. 485)

4Q78 (=4QXIIc) vsebuje Hozeja 2:13–15; 3:2–4; 4:1–19; 5:1; 7:12–13; 13:3–10,15; 14:1–6

4Q79 (=4QXIId) vsebuje Hozeja 1:6–9; 2:1–5

4Q82 (=4QXIIg) vsebuje Hozeja 2:1–5, 14–19, 22–25; 3:1–5; 4:1, 10–11, 13–14; 6:3–4, 8–11; 7:1, 13–16; 8:1; 9:1–4, 9–17; 10:1–14; 11:2–11; 12:1–15; 13:1, 6–8?, 11–13; 14:9–10

4Q166 ohranja komentar k Hozeji 2:8–9, 10–14

4Q167 ohranja komentar k Hozeji 5:13–15; 6:4,7,9–10; 8:6–7,13–14.

Na splošno so v zvitkih z Mrtvega morja ohranjeni naslednji verzi iz Hozeje: 1:6–9; 2:1–5, 13–19, 22–25; 3:1–5; 4:1–19; 5:1; 6:3–4; 8–11; 7:1, 13–16; 12–13; 8:1; 9:1–4, 9–17; 10:1–14; 11:2–11; 12:1–15; 13:1, 3–10–13, 15; 14:1–6, 9–10.

Nahal Hever je jama v bližini Engedija, v kateri je bil najden fragment malih prerokov v grščini (8 Hev XIIgr). Napisan je bil med letoma 50 pr. n. št. in 50 n. št. Skrit je bil med Bar-Kokhbovim uporom proti Rimu. Gre za revizijo Septuaginte, narejeno v Judeji, ki je skoraj identična masoretskemu besedilu.

Krščanski biblijski rokopisi iz okoli leta 350 n. št. vsebujejo Staro zavezo, vključno s Hozejo. Dva od teh sta Vaticanus (325–250 n. št.) in Alexandrinus (okoli 450 n. št.), kjer so bile knjige dvanajstih manjših prerokov umeščene pred Izaija. Hozeja je v celoti prisotna tako v Vaticanusu kot v Alexandrinusu.

Hozeja, Amos in Mihej niso bili prisotni v rokopisu Sinaiticus (340–350 n. št.).

V: Kateri zgodnji pisci so se sklicevali na Hozeo?

O: Prednicejski pisci, ki so se sklicevali na verze iz Hozeje ali nanje namigovali, so:

Judovski pisec Filon Aleksandrijski (15/20 pr. n. št.–50 n. št.) se sklicuje na Hozeja 14,9 in omenja, da je to rekel eden od prerokov.

Justin Mučenik (okoli 138–165 n. št.) v delu »Dialog s Trifonom«, poglavje 19, str. 204, omenja Hozeja kot enega od dvanajstih prerokov. V istem delu, v poglavju 103, str. 251, citira tudi Hozeja 10,6.

Melit iz Sardisa (170–177/180 n. št.) (posredno) omenja »Staro zavezo« in navaja knjige. Dvanajstih manjših prerokov ne navaja posamično, ampak jih imenuje »Dvanajstero«. Fragment 4 iz Knjige izvlečkov, zvezek 8, str. 759

Teofil iz Antiohije (168–181/188 n. št.)

Irenej iz Lyona (182–188 n. št.)

Klement Aleksandrijski (193–217/220 n. št.)

Tertulijan (198–220 n. št.)

Hipolit (222–235/6 n. št.)

Origen (225–254 n. št.)

Novatian (250/254–256/7 n. št.)

Kiprian iz Kartagine (248–258 n. št.) v 12. razpravi tretje knjige 47 citira iz »Hozeje«.

Laktancij (okoli 303–okoli 325 n. št.)

Po Nicejskem koncilu (325 n. št.):

Atanazij iz Aleksandrije (367 n. št.) (posredno, ker omenja dvanajst prerokov) »V Stari zavezi je torej dvaindvajset knjig; … nato preroki, pri čemer se dvanajst šteje kot ena knjiga…« Atanazij, Velikonočno pismo 39, poglavje 4, str. 552.

Jerome (373–420 n. št.) obravnava knjige Stare zaveze. Posebej obravnava Genezo, Exodus, Levitikus, Numeri, Deuteronomij, Pentatevh, Job, Jezus, sin Nave [Jozue], Sodniki, Rut, Samuel in Kralji (2 knjigi), dvanajst prerokov, Hozeja, Joel, Amos, Obadja, Jona, Mihej, Nahum, Habakuk, Sofonija, Hagaj, Zaharija, Malaki, Izaija, Jeremija, Ezekiel, Daniel, Estera, Ezra, Nehemija, Pismo 53, poglavja 7–8, str. 99–101.

Po Nicejskem koncilu so se pojavili tudi drugi pisci.

V: Kaj pravi komentar k zvitku iz Mrtvega morja v knjigi Hozeja?

O: Tukaj je razlaga Ozeja 5,13 iz komentarja 4Q167. Prevod je iz The Dead Sea Scrolls Study Edition, zvezek 2, str. 333.

»[Hozej 5,13, a ne more ozdraviti] tvojih ran. [prazno] Razlaga…] […] besni lev. Jaz namreč bom kot lev [za E]fraima [in kot levček za hišo] [Jude. Njena razlaga se nanaša] na zadnjega duhovnika, ki bo iztegnil roko, da bi udaril Efraima […] svojo roko. [prazno] [Pojdem in se vrnil] na [svoje mesto, dokler] ne priznajo svojega greha in ne bodo iskali mojega obraza; v [svoji] stiski [se bodo zgodaj zbudili, da bi me iskali. Njena razlaga:] Bog [bo skril] svoj obraz pred [deželo…] […] … in niso poslušali […].«

Kot lahko vidite, ima ta zvitek veliko lukenj.

V: Katere so v knjigi Hozeja nekatere razlike v prevodu med hebrejskim besedilom in grško Septuaginto?

O: Obstoječe hebrejsko besedilo knjige Hozeja vsebuje več napak pri prenosu kot katera koli druga knjiga Stare zaveze. Septuaginta je še posebej koristna za njihovo popravljanje. Če se osredotočimo na 11. poglavje knjige Hozeja, je tu hebrejsko masoretsko besedilo, ki mu sledi Septuaginta, razen če ni drugače navedeno.

Hos 2,1 »bratje« proti »brat«

Oz 2,1 »sestre« proti »sestra« (Septuaginta, Vulgata)

Ho 2,6 »tvoja pot« proti »njena pot« (Septuaginta, sirščina)

Oz 3:2 »[merica] ječmena« proti »[merica] vina«

Oz 4,7 »Zamenjal/spremenil bom njihovo slavo« (masoretska verzija, Septuaginta, Vulgata) proti »zamenjal/spremenil sem svojo slavo« (sirščina, Targum) proti »moja slava« (starodavna pisarska tradicija)

Oz 4,19 »žrtvovanja« proti »oltarji« (Septuaginta, sirščina)

Oz 6,5 »vaša sodba« proti »moja sodba« (Septuaginta, sirščina)

Oz 6,7–9 »Ampak tako kot Adam so prekršili zavezo; tam so se proti meni obnašali kot izdajalci. Gilead je mesto tistih, ki delajo krivico, spolzko od krvavih madežev. In kakor roparske čete čakajo na človeka, tako družba duhovnikov ubija na poti v Šekem; kajti storili so hudobijo.« v primerjavi z »Ampak oni so kot človek, ki krši zavezo: tam me je mesto Galaad preziralo, delalo prazno, motilo vodo. In tvoja moč je moč roparja: duhovniki so zakrili pot, umorili so prebivalce Šikeme; kajti storili so krivico v hiši Izraelovi.

Oz 6,9 »so skupina« v primerjavi z »združili so se« (sirski prevod)

Oz 7:6 »približali« v primerjavi z »vžgali« (Septuaginta, sirščina)

Oz 7:6 »Njihov pek spi vso noč« (masoretski tekst v Greenovem prevodu in Ženevski študijski bibliji, Vulgata) proti »Njihovi peki spijo vso noč« proti »njihov gnev spi vso noč« (sirščina, Targum) proti »Efraim spi vso noč« (Septuaginta)

Hos 7:14 »se zbirajo/združujejo« (večina hebrejskih rokopisov, Targum) v primerjavi z »se rezajo« (20 masoretskih besedil in Septuaginta) (častilci Bala so imeli navado, da so se rezali v čast Balu) v primerjavi z »razmišljali o sebi« (Vulgata)

Oz 7,14 »upirajo se mi« (masoretski, sirski, Targum) v primerjavi z [ni navedeno] (Septuaginta) v primerjavi z »odšli so od mene« (Vulgata)

Oz 9,1 »v veselje« proti »veseliti se«

Oz 9:12 »ko se od njih odvrnem« (masoretska verzija) v primerjavi z »čeprav je moje meso iz njih« (Septuaginta) v primerjavi z »ko se od njih odvrnem« (Vulgata, Targum)

Oz 10:5 »tele« proti »tele« (Septuaginta, sirščina)

Oz 10:9 »Gibea« proti »hrib«

Oz 10:9 »krivica« (mnogi masoretski teksti, Septuaginta, Vulgata) proti »neposlušnost« (drugi masoretski teksti)

Oz 10,9–10 »jih ni dohitel v Gibei. Ko bom hotel, jih bom zvezal« proti »da bi jih kaznoval, jih ne bo dohitel na hribu«

Oz 10,10 »ko se sami zvezujejo zaradi svojih izkrivljenosti« proti »ko so kaznovani [disciplinirani] zaradi svojih dveh grehov« (Septuaginta, sirščina, Vulgata)

Oz 11:1 »Ko je bil Izrael še otrok, sem ga ljubil in sem svojega sina poklical iz Egipta« v primerjavi z »ker je Izrael otrok in sem ga ljubil, sem iz Egipta poklical njegove otroke.«

Oz 11:2 »Kakor so jih imenovali« (Vulgata, masoretski tekst po New Geneva Study Bible), v primerjavi z »Kakor sem jih imenoval« (masoretski tekst, Vulgata), v primerjavi z »Prav tako, kot sem jih imenoval« (Septuaginta), v primerjavi z »Poslal sem preroke k tisočim izmed njih« (parafraza iz Targuma)

Oz 11,2 »so imenovali Izrael« (hebrejščina in Septuaginta) v primerjavi z »jaz sem imenoval Izrael« (nekateri prevodi Septuaginte)

Oz 11,2 »so odšli od njih« v primerjavi z »so odšli od mene«

Oz 11,3 »Tudi Efraima sem naučil hoditi; vzel jih je v naročje.« (Masoretska verzija) v primerjavi z »Vendar sem Efraimu zvezal noge; vzel sem ga v naročje« (nekatere masoretske različice, Septuaginta, sirščina, Vulgata)

Oz 11,4 »Vlekel sem jih z človeškimi vrvmi, z vezmi ljubezni. In bil sem jim kot tisti, ki snamejo jarem z njihovih čeljusti; in nežno sem mu dajal hrano.« v primerjavi z »Ko so bili ljudje uničeni, sem jih vlekel z vezmi svoje ljubezni: in bom jim kot človek, ki udari drugega po licu: in ga bom spoštoval, ga bom prepričal.«

Oz 11:5 »Ne bo se vrnil v egiptovsko deželo« v primerjavi z »Efraim je prebival v Egiptu«

Oz 11,6 »In meč se bo vrtel v njegovih mestih in uničil njegove zapore ter jih iztrebil zaradi njihovih lastnih načrtov« v primerjavi z »In v njegovih mestih ni prevladal z mečem in prenehal je vojskovati z rokami; in jedli bodo sad svojih lastnih zamisli:«

Oz 11,7 »In moje ljudstvo je odločeno, da se odvrne od mene, in kličejo k Njemu, Najvišjemu …« v primerjavi z »In njegovo ljudstvo se bo ljubeče oklepalo svojega bivališča; toda Bog se bo razjezil nad njegovimi dragocenostmi, …«

Oz 11,8 »vas izročim … rešim« v primerjavi z »se z vami spopadem … zaščitim«

Oz 11,9 »vrni se« v primerjavi z »zapusti«

Oz 11,10 »Oni« proti »Jaz«

Oz 11,10 »Rjove kot lev. Ko rjove, se bodo sinovi tresli od zahoda.« v primerjavi z »Rjove, in otroci voda bodo osupnjeni.«

Oz 11,11 »jih pustil živeti v njihovih hišah« proti »jih vrnil v njihove hiše«

Oz 11,12 »hišo Izraelovo z zvijačo« proti »hišo Izraelovo in Judovo z brezbožnostjo«

Oz 11:12 »Juda še vedno vlada z Bogom in je zvest svetnikom.« v primerjavi z »zdaj jih Bog pozna in bodo imenovani Božje sveto ljudstvo.«

Oz 13,10 »Kje je tvoj kralj?« (Masoretska verzija) proti »Kje je tvoj kralj?« (Septuaginta po Brentonu) proti »Jaz bom tvoj kralj« (Septuaginta, sirščina, Targum, Vulgata)

Oz 13:14 »O smrt, kje so tvoje nadloge? O podzemlje, kje je tvoja poguba?« v primerjavi z »Kje je tvoja kazen, o smrt? O podzemlje, kje je tvoj želo?«

Oz 13,16 »Samarija bo opustošena/iznakažena« proti »Samarija bo popolnoma uničena«

Oz 14:2 / Oz 14:3 »tele/biki [žrtve] naših ustnic« v primerjavi z »plod naših ustnic«

Bibliografija za to vprašanje: hebrejski prevod je iz Jay P. Greenove Literal Translation, prevod Septuaginte pa iz prevoda Sir Lancelota C. L. Brentona The Septuagint: Greek and English. Uporabljeni so bili tudi The Expositor's Bible Commentary ter opombe v biblijskih izdajah NASB, NIV, NKJV in NRSV.

Če ni drugače navedeno, so citati iz Svetega pisma vzeti iz Svetega pisma, Berean Standard Bible (BSB), ki je v javni domeni: https://berean.bible